Včeraj tako, danes drugače

Na smeh gre danes človeku, ko posluša in bere zbrane reke in domislice, ki so še vedno žive med starejšimi ljudmi v viniškem koncu. Človek včerajšnjega dne je bil usodno povezan z naravo, ki je često znala biti tako kruta in neusmiljena. Na skopi zemlji je bilo veliko ljudi, kruha za vse pa često premalo. In ker je tudi izobrazbena raven ljudi bila nizka, je najbrž razumljivo, da je bila želja za lepšim in boljšim vseskozi prisotna. Odvrniti je bilo treba zlodeja, coprnice in zle vile in klicati na pomoč dobre nadnaravne sile, da bi polje čim bolje rodilo, da bi bil prirast v hlevu dober, da bi ljudje bili zdravi in srečni. Čeprav se vedno ni izteklo po željah ljudi, je upanje na dobro tlelo v njih...

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- za dobro letino

  1. Če na pustni torek potresemo slivo, bo sigurno dobro obrodila.
  2. Slive dobro obrode, če jih očistimo na pustni torek.
  3. Drevje bo bogato obrodilo, če bomo na pustni torek, pred sončnim vzhodom, na sadnem drevesu pojedli povitico.
  4. Drevje, ki ne rodi, bo bogato obrodilo, če ga na veliki petek, pred sončnim vzhodom, udarimo s sekiro po deblu in zagrozimo: "Če ne boš rodilo, boš posekano!"
  5. Kamor se mavrica v zemljo upre, je dobro sejati konopljo. Dobro nam bo uspela!
  6. Na badnji večer daj na mizo pod prt seme, denar, malo slame, brus, šivanko, sol, škarje in blagoslovljeno vodo, pod mizo pa jarmičke. Denar bo potem vse leto pri hiši, kokoši bodo pridno nesle in sedele, seme izpod prta- primešano ostalemu semenu- pa bo prineslo k hiši bogat, obilen pridelek.
  7. Na veliki petek ne smemo obdelovati zemlje, ker bo sicer pridelek slab in bo nesreča pri hiši.
  8. Ko umrlega gospodarja ali gospodinjo nesejo iz hiše, je treba za njim sejati seme, da ne bi odšlo seme z njim in pri hiši ne bi bilo dobrega pridelka.
  9. Ko se gre žito sejat, je treba nesti seme iz hiše miže, saj bodo sicer ptice pozobale posejano seme.
  10. Koruza bo dobro obrodila, če koruzne klase oružimo na pust, pred sončnim vzhodom.
  11. Seme, ki ga nosimo na njivo, mora biti vedno pokrito, saj ga sicer coprnica lahko zacopra, pa sploh ne vzklije.
  12. Nikoli ne smemo rezati in sejati ob mlaju, saj bo pridelek sicer zelo, zelo slab.
  13. Z njive nam nihče ne bo kradel pridelka, če pri oranju spomladi pod prvo brazdo podorjemo kost od velikonočne šunke.
  14. Trtni kol mora biti zgoraj ošpičen, ne pa ravno odrezan. Če je ravno obrezan ptice sedajo nanj ter onesnažujejo in zobljejo grozdje.
  15. Trta bo slabo rodila, če na Vincenca (22. januarja!) ne obrežemo vsaj ene trte.
  16. Če je na pust lepo vreme, bo fižol slabo obrodil.
  17. Ko prinesemo seme na njivo, ga ne smemo postaviti na tujo, ampak na našo njivo. Če ne naredimo tako, bo pridelek slab!
  18. Da bo polje bolje obrodilo, ga mora gospodar na veliko soboto in na soboto pred binkošti kropiti z blagoslovljeno vodo.
  19. Sejati je dobro ob polni luni. Dober pridelek bomo imeli, če prvo pest semena vržemo preko rame nazaj in govorimo: "Ščip, to naj bo tebi, to drugo pa bo meni!"
  20. Najdaljšo enoletno leskovo mladiko zasadimo sredi njive, kjer smo posejali konopljo. Potem bo prav tako visoko zrasla posejana konoplja.
  21. Ukradena roža vedno bolj uspeva tatu kot tistemu, ki mu je bila ukradena.
  22. Če želiš imeti lep fižol, ga sadi dopoldne! Lepo se bo razrasel in visokolo pletel.

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- o živini

​
  1. Če se govedu naredi bula na vratu, mu lahko pomaga tisti, ki je imel golo miš v roki. Z roko, s katero je držal miš, potegne po buli in ta bo kmalu izginila.
  2. Na cvetno nedeljo ne smemo držati butar pokonci, ker se potem živina rada bode na paši.
  3. Na dan, ko se izleže tele ali ima svinja mlade gudice, ne smemo nikomur ničesar dati ali posoditi. Z izpospojenim bi v tem primeru odšla od hiše tudi sreča.
  4. Ko gre živina spomladi prvič na pašo, je treba vsako živinče udariti s šibo iz velikonočne butare in blagosloviti z žegnano vodo. Živina bo potem varna pred strelo.
  5. Na stolu se ne smemo zibati, ker bo sicer živina šepala ali pa celo postala hroma.
  6. Mlademu teletu, grudici ali detetu se ne smeš smejati, ampak ga grajaj in prezirljivo glej nanj! Tako mlado bitje ne bo začarano in bo zdravo odraščalo.
  7. Z juho, v kateri smo na pust skuhali repo ali zelje s suhim mesom, je treba na pepelnico mazati pastirje in živino. Pastirje potem ne bo pičila kača, živina pa bo varna pred obadi.
  8. Ko kupiš vole, jim pojdi z burkljami med rogova. Voli potem ne bodo boli.
  9. Preden kupljeno živinče prestopi prag hleva, je treba vreči pred prag metlo. Živinče, ki stopi preko metle potem ne bo coprnica zacoprala.
  10. Če krava zboli na vimenu, bo ozdravela, če ji vime pokrijemo s prtom, ki smo ga imeli na mizi na badnji večer. Prt je treba prej prekrižati.
  11. Žabo, ki jo najdemo pred ali v hlevu, moramo prebosti z vilami, saj bodo sicer krave v hlevu zgubile mleko.
  12. Ko gre krava po prvi telitvi na napajanje, jo moramo pokropiti z blagoslovljeno vodo, pa bo z njo tudi v bodoče vse v redu.
  13. Kupljeni živali prinese srečo urok: "Urok sedi na pragu, uročica pred pragom. Ako je urok, zet čo mu škriljačiček, ako je uročica, zet čo ji venčiček. Ajd grdo oko in grd jezik tam, da ne bo naši živini nič škodovalo!" Urok je bilo treba izreči trikrat.
  14. Pri kupljeni živini so v hlevu vezali vozle in jih razvozlavali (to so imenovali "živ vozel"). Če bo prišlo do bolezni pri živini, bo tako tudi ozdravljena.
  15. Kravo po telitvi ogrni s prtom, ki je bil na badnji večer na mizi. Potem se bo pravočasno otrebila.
  16. Če zboli živina, daj v posodo na žerjavico vsakega po malem iz velikonočne butare. Dim usmeri proti živini in ozdravela bo.
  17. Da ne bo krava zgubila mleka, položi pred prag z notranje strani hleva metlo, da coprnica ne bo mogla do krave.
  18. Na štefanovo pripelji v hišo "živinskega hišnega gosta", pa bo z domačimi živalmi vse v redu. Pelji ovco (ali petelina) okoli mize, daj mu -gostu- jesti in piti, pa bo sreča pri hiši!
  19. Ko gre živina prvič na pašo, mora iti gospodinja s tremi šibami iz velikonočne butare v hlev in govoriti: "Vse slabo naj gre ven iz hleva, da bo sreča v njem!" Potem pogladi s tremi šibami še vsako žival, ki odhaja na pašo...
  20. Ko so kupili žival ali so prvič odnesli otroka ven, so- da bi mlado bitje spremljala sreča- govorili sledeči urok: "Urok teče po stozici, nosi bučo na guzici. Pukla ta buča i one oči, ki bi te urekle!"
  21. Če postanejo svinje nemirne, je treba dati metlo v korito, na vrata in v korito pa podkev. To bo odgnalo čarovnice.
  22. Pod gnezdo, na katerem koklja vali, je treba dati velik žebelj, da piščet ne bo ubila strela, ko bo neurje.
  23. Da ne bi, ob prodaji volov, tudi sreča odšla iz hleva, mora gospodar živalim izpuliti šop dlak med rogovoma.
  24. Na mladi petek (po mlaju!) je treba živini prirezati repe, da bo bolj odporna proti vsemu zlemu.
  25. Ko je pastir gnal živino na pašo je moral paziti, da se je vračal po isti poti, saj bi sicer krave mleko zgubile.
  26. Ko gremo na semenj, pa kot prvo srečamo žensko, je najbolje vrniti se domov. Na sejmu v tem primeru namreč ne bi bilo sreče pri prodaji.
  27. Na veliko soboto gospodinji ne sme skipeti mleko, saj bi sicer kravi seski spokali...
  28. Preden odideš z voloma na vožnjo, pokrižaj vsako žival, pa se bo pot srečno končala.
  29. Ko ima krava tele, mu na glavi naredi slamnate rogove. Ko odraste, bo potem žival imela lepe rogove.
  30. Na pustni torek zjutraj je treba skuhati žgance z ocvirki. Nekaj ocvirkov je treba dati mački, pa bo pri hiši več piščet (v bodočnosti)!
  31. Če menimo, da je do bolezni živali prišlo zato, ker je žival nekdo uročil, je treba tega takoj poklicati in zahtevati od njega, da na glas izreče besede, s katerimi prosi, naj bolezen mine- pa se bo stanje izboljšalo. ("Lise, lise, če sem ti kriva, bodi, kot si bil! Naj ti ne škodi, saj ti nisem kriva!")
  32. Pri mizi sedi na miru. Ne premikaj nog, saj bodo sicer voli šepali.

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- mladoporočenca, poroka

  1. Žena postane "glavna" v zakonu, če ženina- ko gresta mimo oltarja- prosi za denar, pa ji ga ta da...
  2. Mladoporočenca bosta srečna v zakonu, če ju mati, ko odhajata k poroki, prekriža in blagoslovi z žegnano vodo.
  3. Mladoporočenca ne bosta imela sreče, če nevesta sama prekorači prag novega doma. Drugače bo, če jo ženin ali starešina prenese čez prag.
  4. Nevesta ne bo imela sreče, če takoj- ko pride v novi dom- ne zakuri ognja, oziroma naloži drv v že zakurjeni štedilnik.
  5. Če srečajo svatje pogreb, ne bo sreče v zakonu.
  6. Če gresta mladoporočenca k poroki v lepem vremenu, bosta imela srečo v zakonu, sicer pa ne.
  7. Nevesta bo dobra snaha, če pri pometanju nalašč nastavljene predmete premakne in pomete tla pod njimi.
  8. Zelo vesela nevesta- žalostno in nesrečno življenje v zakonu.
  9. Če nevesta na ohceti sedi ob ženinu tako, da malo sede na ženinove hlače (mu jih malo "pribere"), bo v zakonu močnejša od ženina (bo imela prvo besedo v zakonu).
  10. Če nevesti noče stati venec na glavi, bo zakon nesrečen.
  11. Ko odhajata mladoporočenca z nevestinega doma, ju je treba posipavati s pšeničnim zrnjem. Potem ne bo lakote in revščine v zakonu.
  12. Kdor od mladoporočencev na poročno noč prvi zaspi, bo prvi umrl.
  13. Nevesta bo na ženinovem domu jedla rada tudi jedi, ki jih do tedaj ni, če bo- ko gresta ob poroki okoli oltarja- te jedi omenila ženinu.
  14. Da ne bo nevesta na moževem domu preveč "taglavna", je treba- ko prihaja na novi dom- dobro skriti vse ključe.
  15. V vogal njive naj dekle posadi v krogu nekaj fižola. Na tisto stran, kjer bo fižol slabše vzklil, se bo dekle poročilo.
  16. Dekle, ki gre v novoletni noči po vodo na Kolpo, bo- če se zazre v zajeto vodo- videlo podobo bodočega ženina.
  17. Na sv. Lucije dan (12 dni pred Božičem) naj dekle napiše 12 listkov z moškimi imeni in listke obrne. Potem vsak dan skuri en listek. Takšno ime, kot bo ostalo na zadnjem listku, bo imel njen bodoči ženin.
  18. Na Tomaževo naj dekleta pometejo sobo, potem pa pokleknejo na smeti in molijo za fante. Ko odidejo spat, dajo pod glavo moške spodnje hlače in si dobro zapomnijo, kaj se jim bo sanjalo. To se bo po možitvi gotovo zgodilo.
  19. Na pustni torek naj dekliška druščina nareže v posodo toliko ocvirkov, kolikor je deklet. Vsaka si zapomni, kateri ocvirek je njen. Potem naj ocvirke ponudijo muci. Lastnica ocvirka, ki ga bo muca pojedla kot prvega, se bo prva omožila.
  20. Če se ob poroki znajdeta v cerkvi dva para mladoporočencev, ne bo sreče v zakonu (niti pri prvem, niti pri drugem paru).
  21. Pri mami medeni kolači, v zakonu pleteni korbači...
  22. Ko greš k poroki, imej na sebi kaj sposojenega, če želiš, da te bo v zakonu spremljala sreča.
  23. Zakon je kot loterija; veliko jih stavi, a malo jih zadene...
  24. Žena bo v zakonu močnejša od moža, če prihajajočega ženina na poroki pogleda skozi prstan.
  25. Nevesta mora biti v času oklicev oblečena le v oplečje in robačo (tudi v najhujši zimi!)- saj sicer ne bo sreče v zakonu.

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- novorojenček

  1. Detetu se ne smeš dobrikati in se mu smejati. Grajaj ga in prezirljivo ga glej! Tako ga ne boš začaral, doprinesel boš k njegovi sreči.
  2. Moškemu novorojencu je treba dati pod blazino denar in knjigo- da bo v življenju bogat in pameten.
  3. Ko nesemo otroka h krstu, ne smemo ne na veliko in ne na malo potrebo. Otrok bo sicer često polulan in pokakan.
  4. Ženske so v kozarec mrzle vode spustile 3 žareče kose oglja. Če je oglje plavalo, je v redu. Če pa je potonilo, je otroka zacoprala coprnica. Otroka so potem zdravili z uroki.
  5. Mati, ki še doji, ne sme ničesar dati ali posoditi. V nasprotnem primeru je nevarnost, da bi jo kdo uročil in bi zgubila mleko.
  6. Dete naj ne gleda, ko koljejo prašiča, saj sicer ne bo znalo moliti.
  7. Ko zakoljejo prašiča, je dobro otroka malo povaljati po njem. Potem ga ne bo trebuh bolel.
  8. Če otrok joče pri krstu, bo dober pevec, sicer pa ne...
  9. Če otrok često hodi nazaj (ritensko!), je velika nevarnost, da se bo mati spremenila v žival.
  10. Otrokove plenice in cunje je treba pri sušenju pobrati pred mrakom, saj nam bo sicer otrok zbolel in bo nesrečen...
  11. Moški mora priti k novorojencu odkrit, razoglav, ker mu sicer prinese nesrečo....
  12. Za srečo otroka, ki ga nesejo h krstu, je treba v culici iz bele rute imeti kose kruha in jih deliti vsakomur, ki ga srečamo.
  13. Mati novorojenca ne sme iti v tujo hišo(do 6 tednov!), saj bi prinesla s sabo mrčes, miši, podgane... Če je že morala iti, so zato- po njenem odhodu- stopinje posipali s pepelom.
  14. Otrok mora biti v hiši. Če nanj zunaj pade mrak, bo to slabo zanj...
  15. Novorojenec ne sme videti sumljivega človeka, saj bi ga ta lahko uročil. Otrok naj bo zato pokrit.
  16. Na novorojenčka- do enega leta starosti- ne smejo pasti dežne kaplje, saj bo sicer pegast.
  17. Otroka, ki veliko joka, je nekdo uročil.
  18. Otrok je dobil kraste po glavi zaradi hudobnih oči, ki so zrle vanj...
  19. Za srečo novorojenca je bolje, da je pokrit, da je v temi...
  20. Vneto novorojenčkovo kožo se da pozdraviti s koruzno moko in črvojedino.
  21. Novorojenček ne bo imel krivih nog, če bo vedno na tesno povit.
  22. Mati novorojenčka naj se izogiba pretiranemu jezikanju, saj bo otrok preveč zgovoren.
  23. Novorojenček naj ne gleda invalidov, saj bo sicer tudi sam postal invalid. Tudi naj ne gleda mrliča, saj bo sicer vseskozi bled.
  24. Noseča ženska naj na pusta ne gre iz hiše. Če bi srečala maškare, bi to slabo vplivalo na dojenčka.
  25. Če je bodoči mami pri sosedovih zadišala neka hrana, so morali tudi njej postreči s to hrano, saj bi sicer novorojenec vedno hotel to jesti.
  26. Če si je nosečnica česa zaželela, se ni smela prijeti na vidnem delu telesa. Otrok bi na tem mestu sicer imel znamenje.

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- za pustni čas

  1. Na pustni torek ne smemo presti, saj bodo sicer kače okoli hiše lazile.
  2. Kača nas ne bo pičila v nogo, če na pepelnico zjutraj- pred sončnim vzhodom- umijemo noge v pomijah, ki so ostale od pomivanja posode na pustni torek zvečer.
  3. Kosti od mesa, skuhanega na pustni torek, je treba razmetati po dragah okoli hiše. Kače se potem ne bodo upale priti k hiši.
  4. Kača nas ne bo pičila, če vino, ki je ostalo v steklenici od pustnega torka, popijemo na pepelnico zjutraj.
  5. Na pepelnico mora priti prva k hiši ženska, ki naj malo zapleše. Potem bo pri hiši debela repa.
  6. Na pustni torek ne smemo šivati niti se česati, sicer nas rada piči kača.
  7. Če na pustni torek vržemo na slivo krpo, s katero smo tega dne pomivali posodo, se ujeda ne bo upala k hiši.
  8. Če na pepelnico pometemo stanovanje in smeti odnesemo na križišče, ne bo bolh pri hiši.
  9. Če se na pustni torek izreče urok: "Biži, biži pustna kača, pustna kača poprdača!"- bo človek varen pred kačjim pikom.
  10. Na pepelnico zjutraj, pred sončnim vzhodom, potresi okoli vrta lupine od jajc, ki smo jih pojedli na pusta. Potem se ujeda ne bo upala priti k hiši. Treba pa je zraven govoriti še urok: "Vzemi ptiču kljun i lisici gobec!" (3-krat)
  11. Z juho, v kateri kuhamo meso na pustni torek, si je treba na pepelnico umiti roke do komolcev in noge do kolen, pa nas (celo leto) ne bo pičila kača.
  12. Da bo sreča pri hiši, ne smemo presti na pustni torek. Preslico in vreteno pa moramo dobro skriti, da ne bo na očeh.
  13. Kar ostane mesa na pustni torek, ga je treba dati v vrečko in nato v dim. Jemo ga lahko šele po veliki noči. Preje ne, saj bi nam to prineslo nesrečo.
  14. Na pustni torek se ne smemo česati, saj bomo sicer nesrečni.
  15. Kdor se le malokrat ljubi, a to stori ravno na pusta, bo imel na vrtu veliko krtin.

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- za velikonočni čas

  1. Če na veliko soboto, ko zopet začujemo zvonove, poljubimo zemljo, nas ne bodo boleli zobje.
  2. Ko na veliko soboto začujemo zvonove, se moramo takoj umiti, saj bomo sicer često grešili in bomo grdi.
  3. Meso, ki se suši v dimu, moramo sneti na veliki petek pred sončnim vzhodom. Meso bo sicer črvivo.
  4. Ko nesemo blagoslovljeno hrano na veliko soboto domov, je treba pohiteti. Kdor prvi pride z blagoslovljeno hrano domov, bo tekom leta prvi dokončal vsako delo.
  5. Kolikor dni žabe regljajo pred veliko nočjo, toliko dni so potem tiho po veliki noči.
  6. Na veliki petek je treba šunke v dimu malo zanihati in saje v dimniku očistiti. Potem bo sreča pri hiši.
  7. Če se na veliki petek ali soboto umijemo z vodo, v kateri so se kuhali pirhi, bomo lepi.
  8. Če na veliki petek vtaknemo roko v mrzlo vodo in se potem dotaknemo suhega mesa v dimu, bo meso ostalo zdravo in ne bo črvivo.
  9. Če na veliki petek očistimo zelje in zlijemo nanj mrzlo vodo, nam bo zelje dolgo stalo zdravo in čvrsto.
  10. Dokler ne "pridejo zvonovi iz Rima", ne smemo klati živali (v velikonočnih dneh), saj sicer ne bo sreče pri hiši.
  11. Kost od velikonočne šunke zatakni za letvo v strehi, pa bo dom obvarovan nezgod!

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- proti toči in slabemu vremenu

  1. Do neurja pride, če se kdo obesi na drevo, pa ga še niso sneli.
  2. Če pada toča, pojej nekaj zrn toče, pa bo nehala.
  3. Toča ne bo naredila škode v vinogradu, če prvo zrelo jagodo, ki jo najdeš na trti, daš petelinu.
  4. Če je neurje in pada toča, prikličemo lepše vreme, če kropimo okoli hiše z blagoslovljeno vodo.
  5. Ilija se vozi, Bog se grozi! Pomagaj, Marija!
  6. Če grmi in pada toča, vrzi kost od velikonočne šunke v ogenj, pa se bo vreme izboljšalo.
  7. Če pada toča, je treba vreči v ogenj kos lesa iz blagoslovljene butare, pa bo toča nehala padati.
  8. Točo preženemo, če vržemo kos blagoslovljenega lesa pred prag.
  9. Če pada toča, dvigni stol z nogami navzgor, položi čezenj še metlo- in toča bo prenehala padati.
  10. Če pada toča, naj nedolžno dete poliže eno ali dve zrni toče, pa bo le-ta nehala padati.

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- za zdravje

  1. Če dobi človek neznano bolezen, naj sleče spodnje perilo, ga obrne ter pusti tri dni in tri noči na strehi viseti, pa bo bolezen izginila.
  2. Zobje nas ne bodo boleli, če zemljo spomladi trikrat poljubimo, ko slišimo kukavico peti...
  3. Kdor na badnji večer hodi bos po hiši ali se z boso nogo dotakne mize, bo po nogah dobil kraste, poleti pa se bo često nabodel na trn.
  4. Cvetove, ki jih deklice trosijo na telovo pri procesiji, poberi pred kapelico in jih doma posuši. Če pride do otekline, vrzi posušene cvetove v ogenj in drži oteklo mesto (v primerni razdalji) nad ognjem. Oteklina bo izginila.
  5. Če nas piči kača, je treba pičeno mesto prekrižati in izreči urok, pa posledic ne bo.
  6. Če sedeš v dneh od 25. decembra do 1. januarja na mizo, boš dobil mozolje po zadnji plati...
  7. Če koga piči kača, izkoplji jamo in pičenemu zasuj noge z zemljo. Zemlja bo povrnila prizadetemu zdravje.
  8. Na badnji večer se ne smemo dotikati mize s komolci, saj bomo sicer imeli celo leto izpuščaje na njih.
  9. Če se ti naredi ob očesu ječmen, oslini členke na roki in pojdi z njimi preko obolelega mesta, obenem pa pljuni nazaj. Hitro boš ozdravel.
  10. Ko ti izpade zob, izreci urok: "Šiš, miš, daj mi drenovega, jaz pa tebi bezgovega!" -  ob tem pa odvrzi izpuljeni zob. Vnaprej boš imel zdrave zobe...
  11. Bolezen oči ali glave preprečijo zlati uhani. Zlato namreč "bolezen ven vleče".

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- odnos moški - ženska

  1. Na mestu, kjer se mavrica dotakne zemlje, se moški v žensko, ženska pa v moškega spremeni, če se človek preko glave prevrne...
  2. Novoletnemu (moškemu) gostu je treba naročiti, naj pride k hiši navsezgodaj, da ja ne bo prišla prej ženska. In zgovoren naj bo, sicer ne bo sreče pri hiši.
  3. Ne kaži moškemu noge nad kolenom, niti ne skrinje do dna...
  4. Dve vole, gače dole...
  5. Žena se vidi možu na srajci, mož se vidi ženi na obrazu.
  6. Bolje da se mladi "vučijo", nego stari mučijo.
  7. Da ji ni bilo zase, ne bi pustila nase.
  8. Ženska, ki umre oblečena v moške hlače, bo pogubljena.

REKI, DOMISLICE, VEROVANJA- o drugih stvareh

  1. Človeka ne bo tlačila mora, če si obesimo okoli vrata votel kamen na vrvici.
  2. Ponoči naj človek ne hodi okoli tiho. Treba si je popevati in muzikati. Žvižgati pa nikar, ker nas bo sicer vrag vzel...
  3. 25. januarja- na Pavlovo spreobrnjenje- je dobro iti pred sončnim vzhodom na vzpetino, izven vasi. Kjer vidimo meglico, bo tisto leto gorelo.
  4. Pri hiši, kjer je seme na njivi slabo vzklilo, bo tisto leto nekdo umrl.
  5. Trakove (blaga od) pokojnika zreži na koščke. Ko greš k sodniku, jih deni v žep in jih mečkaj! Stvar se bo zate dobro iztekla.
  6. Kadar te coprnice napadejo, primi trtni kol in jih nabij! Zbežale bodo, saj jim to škodi...
  7. Če na badnji večer naredimo na mizi krog iz vrvi ter v krog nasujemo semena, bodo kokoši vse leto doma in ne bodo hodile po vasi.
  8. Na novega leta dan naj prvi pride k hiši moški, ki naj mirno sedi. Potem bo pri hiši sreča, koklja pa bo rada sedela na jajcih, ko bo valila.
  9. Človek, ki težko umira, je storil v življenju veliko grehov. V tem primeru tudi pogrebci težko nosijo krsto.
  10. Coprnica se lahko spremeni v žabo. Če najdeš slučajno žabo v hiši, zapri vsa okna in vrata ter žabo vrzi v ogenj. Coprnica, ki se je v žabo spremenila, bo tako dobila kraste in druge poškodbe.
  11. V hiši ne smemo nikoli kaj slabega govoriti, saj se sicer rado potem kaj takega tudi pri naši hiši zgodi.
  12. Če doma govorimo o nesreči, se bo tudi pri nas zgodila (taka) nesreča.
  13. O kresu naberemo šopek ivanjščic in jih vržemo na streho. Če se cvetovi obrnejo navzgor, bo pri hiši ohcet, če pa se obrnejo navzdol, bo pri hiši smrt.
  14. Pri jedi je treba mirno sedeti. Če se gugamo, lahko prikličemo vraga...
  15. Na obrnjeno sito damo toliko rož, kolikor članov ima družina. Vsakemu cvetu določimo lastnika. Tisti, ki mu je cvet najprej ovenel, bo prvi umrl.
  16. Če nam na njivi nastane velika krtina ali pa ima buča veliko "rozgvo", bo smrt pri hiši.
  17. Prvo noč po pokopu pokojnika je treba postaviti na mizo kozarec vode in kozarec vina. Če drugo jutro v kakem kozarcu kaj manjka, je to znak, da si je pred smrtjo pokojnik nekaj želel, a tega ni dobil.
  18. Na kresni večer člani družine mečejo šopke ivanjščic na streho. Če je bilo cvetje obrnjeno navzgor, je bil to znak, da bo lastnik šopka še dolgo živel. Če je cvetje gledalo navzdol, je to pomenilo, da bo lastnik kmalu umrl.
  19. Rumene cvetove vsi člani družine na kresni večer zatikajo v slamnato streho. Tisti, katerega cvet najprej ovene, bo prvi odšel od hiše...
  20. Slabo znamenje za kmetijo (v bodoče) je, če gospodar umre popoldne.
  21. Če najdemo gnezdo ptic, tega ne smemo povedati nikomur, saj se sicer ptički ne bodo izvalili.
  22. Coprnice so najbolj nevarne na mladi petek in na kvaterni petek. Takrat imajo svoja zborovanja in največjo moč.
  23. Sreče ne bo, če nekomu nekaj posodimo, pa to damo kar iz roke... (Treba je to položiti na tla, pa naj si dotični sam vzame.)
  24. Miši in podgane bodo odšle od hiše, če vzamemo kos kruha in gremo k sosedu. Kruh je treba jesti me potjo in ga- do konca- pojesti pri sosedu.
  25. Na božič se ne sme pometati po hiši, saj bi sicer s smetmi odšla od hiše tudi sreča in božji blagoslov.
  26. Pokojni se ne bo povrnil, da bi nas strašil, če se ga dotaknemo na mrtvaškem odru...
  27. Če se nam na poti kaj zgodi, je kriv tisti, ki nam preteče pot.
  28. Urok proti coprnicam in drugim ljudem s slabimi nameni je: "Panj ti v oči, metla ti v hrbet, drek ti v zobi!"
  29. Ko kuhaš krvavice, ne govori, saj bodo sicer krvavice pokale...
  30. Ko prideš k sosedom v "selo", sedi pri miru, saj jim boš sicer spanec odnesel!
  31. Ko pride nevesta na novi dom, naj se takoj usede. Sicer ne bo sreče v zakonu.
  32. Stara baba v jamico, mlada cura v slamico...
  33. Če slišiš spomladi kukavico- na tešče in brez groša v žepu- boš celo leto bolj lačen in reven.
  34. "Petljara" ne smeš od hiše poditi, ne da bi mu kaj dal, ker lahko kaj hitro prideš na njegovo.
  35. Če ti coprnica pot preteče, se vrni nazaj, ker boš padel, če greš peš, če greš z vozom, se boš prevrnil. Tudi je velika verjetnost, da se ti bo živina splašila.
  36. Ako poješ tujo kokoškico, svojo priveži za nožico...
  37. Ne "špotaj" se nikomur, "špot" ti hitro pride na nos...
  38. Nikomur ne vošči nič slabega, saj te sicer kaj takega hitro doleti.
  39. Ko palijo prašiča, glej, kam nosi ostanke zgorele slame. Od tam bodo prišli svatje.
  40. Brez starega vola ni voza iz drage...
  41. Sinov krov brzo procuri, zetov pa še prej!
  42. Na božič ne hodi od doma (po selu), te bodo pod kaco dali...
  43. O devojki i pesma i popevka, o rdži ni spomenka...
  44. kjerkoli si in boš, sram deni za tram!
  45. Špotaj se debeli mošnji i popovi halji...
  46. Ki ma novce- na morju, ki jih nima- v lavoru.
  47. Toliko zini, da boš lahko odgriznil.
  48. Ki prosi, žiher nosi, ki krade, naj mu odpade.
  49. Dosti kriča, malo vune- je rekel vrag, ko je svinjo strigel.
  50. Bolje je biti lačen v miru, ko sit v karu.
  51. Vzemi onemu, ki vpije na pomaganje, pa daj onemu, ki se hvali!
  52. Bežat je špotovito ali je hasnovito...
  53. Bog ma batino za sako rit...
  54. Novci po putu, vrag v kutu...
  55. Pod svojo kapo je vsak gospod.
  56. Kdor hodi po selu, dobi jih po čelu.
  57. Na novega leta dan jej svinjino (svinja rije naprej) in ne kokošine (kokoš brska nazaj)!
  58. Božična odjuga, fantovska obljuba in (suha) otroška rit so enako nezanesljive stvari.
  59. Se je pa že bolje gugati kot "žuljati"...
  60. Kar ni pred pirom ni niti po piru...
  61. Kar vidiš na starem prasetcu, se nadaj na svojem detetcu...
  62. Ki se ima v kaj, se hitro obleče...
  63. Stisni noge v svojo "dolenjko", pa tiho bodi!
  64. Odnesla mu je prásica čep... (Vse mu je šlo po zlu).
  65. Bolje je imeti svojo kot tujo kurbo!
  66. Strinine robače se še na plotu karajo.
  67. Slabi obeti za prihodnost so, če gospodinji na božičniku (=hlebec kruha s figuricami na vrhu) poči skorja na vrhu (če ne ostane gladko zapečena).
  68. Če želiš videti čarovnice, moraš iti na badnji večer narobe oblečen v cerkev... (Vse, ki so čarovnice, bodo gledale nazaj).
  69. Na kresni večer je treba metati na streho kose oblačil in jih drugo jutro pobrati... Tako bodo stvari tekle, kot je treba.
  70. K hvaljenim jagodam hodi z malo cajnico...
  71. Dok rodbina doteče, krv ti odteče...
  72. I najjačemu biku se rog ostrže...
  73. Dota gre po poti, vrag ostane v koti.
  74. Dobro jutro rakija- zbogom pamet.
  75. Vsak svetnik ima roke proti sebi obrnjene...
  76. Ta še pirnega kruha ni pojedel.
  77. Na kresni večer so metala dekleta venčke iz kresnic na streho. Če je venček ostal na strehi, se bo dekle poročilo že prvo leto. Če je venček ostal na strehi po drugem metu, bo dekle stopilo v zakon čez dve leti itd.
  78. Če lovec, ko gre na lov, sreča žensko, mora takoj sleči suknjič, vtakniti cev puške v rokav, gledati skozi cev in se pri tem trikrat obrniti okrog (svoje osi)- saj sicer ne bo sreče na lovu.
  79. Lovec, ki se zgodaj zjutraj odpravlja na lov na divje prašiče, mora čez noč pustiti obleko v hlevu ali svinjaku. Potem bo sigurno uspešen na lovu.
  80. Če lovcu, ki se odpravlja na lov, prečka pot domača (črna) mačka, mora pljuniti čez njeno pot, se obrniti, držati puško ob sebi- s cevjo navzgor- in ritensko prečkati pot, po kateri je šla muca. Sicer ne bo sreče na lovu.

Zaključne besede

Naj bo dovolj! Ko končujem z reki, domislicami in verovanji, ki so bolj ali manj še vedno živi med ljudmi na viniškem koncu, je treba poudariti, da je podobnih misli med ljudmi še veliko. Zbiral in zapisoval jih bom še naprej, saj pomenijo jedrnato izražene življenjske resnice, do katerih so se dokopali ljudje v svojem pehanju za biti ali ne biti.

Ob koncu se zahvaljujem starejšim vaščankam Sečjega sela in Učakovcev, ki so bile pripravljene sodelovati. Hvale vredno je, da so sodelujoče doumele smisel zbiranja takega gradiva. Razumele so, da zapis teh misli ni nekaj, s čimer bi jih potem drugi zbadali in se jim smejali, marveč skrb oteti pozabi nekaj, kar je in spremlja naše življenje.
​
Namerno sem v zapisih ohranil mnoge narečne besede in besedne zveze, ki ohranjajo sočnost in blagozvočnost rekov, misli in verovanj. Menim, da je tako prav.

​Mirko Bartolj
(v februarju 2008)