Prišvarki
Ki malo pozna naša sela, dobro zna, kakove nature so naši ljudi. Dodal bi iše, da znamo lepo zapopevat, si nekaj kupic vina popit, dobro pojest- i dobre volje bit! V takove prilike sebe dignemo, seljane drugega sela pa radi malo piknemo. Radi se malo pošpotamo, seljani enega sela dajo prišvark seljanom drugega sela. O tem se čemo malo podivanit.
Viničani so dobili prišvarka žabari i pužari. V Vinice je bilo nekada puno kalov i kaličkov. Tu je blago pilo. V vode i vuz vodo pa je bilo puno žab i pužov. I te životinje so stanari viniške Škrpele jako radi imeli na tanjiru... Za vse druge so tako Viničani ostali žabari i pužari.
Perudinčani so lulari. Jako radi so pušili lulo- i ostali so lulari. Pušili so skupa najrajši pa-bili so jako dosetljivi-so naredili lulo na 12 kanežev... Bilo jih je puno, pa so morali neki čakat na smeno.
Učakovčani so imeli čak tri prišvarke: bili so mateki, bagušari i škrinjari. Mateki so bili zato, ke je puno moških v selu imelo ime Mate. Bagušari so zato, ke so jako radi pušili. Škrinjari so Učakovčani zato, ke so jako radi imeli škrinjo. V škrinje so lahko sakojake važne stvari, s pokrovom se pa da tudi šklobat, kda si vesel, kda si na piru. V takove prilike so Učakovčani i pucali radi! A nosit težko škrinjo i pucat najempot ni lahko. Zgodilo se je, da si je ki prst priprl, pa so Učakovčani jako radi rekli: "Puška je vrag, a škrinja je za devet vragov!"
Sečani so klobasari. V Sečjem selu je neki v grmlje hitil dugo, tanko kašnatico. Drugi Sečan je to našel i mislil, da je kača... I šel je po palico i tukel z njo po kašnatice, da je žito iz nje prišlo van. On i sosed so bili jako veseli. Kakvo dobro delo smo naredili! Kuliko kačih jajčec! Kulike mlade kače bi tu bile... I tako so Sečani postali klobasari.
Ziljani so macolari. Kamen so tukli brez sega, z golimi rokami. Pa se je neki svetil, da bi bolj i brž to naredili z macolo. Tako je i bilo! Ziljani pa so ostali macolari.
Preločani so kotlari. Imeli so puno kotlov za žganje rakije. V sezone se je pušilo iza seh voglov i dišalo po rakije po celem selu. Valjda jim je bila to jako dobra pijača, pa i novce se je dalo za dobro rakijo dobit.
Pribanjčani s Hrvaške so kujari. Kokšo, ki je valila, so zamenjali s kujo. Veča je, pa ni gad, da se pod kujo piščnci ne bodo prej izlegli... A so ostali brez jajec i piščet, dobili pa so prišvark kujari...
Drenovec je krvavo selo. Bili so jako bojeviti i vavek jaditi. Pa so ljudem, ki so čez selo šli, malo "pete narezali"... Bolj je bilo obajt Drenovec... Drenovec je ostal v pamčenju ljudi krvavo selo.
Hrastovčani so coklari. Jako radi so nosili cokle. (Valjda so dobre cokle znali i sami naredit, ke je nekda bilo pri hiše malo dinarov.) Največpot v cokle obuti Hrastovčani so zato ostali coklari.
Seljani Podklanca so parizari. Selo je jako dugo, dugo ko Pariz- so divanili Podklančani- i si pridelali ta prišvark.
Lipljani so kostenjari... Za istino je njihovo selo pod kostenjevo šumo. Vavek so v jeseni nabrali dosti kostenja. Jeli so ga, a -bogme- i prodavali. Valjda so i župo, skuhano iz kostenja, jeli z vilicami... Ostali so kostenjari....
Seljani Sinjega vrha so košari. Tam je malo ravnega, pa so ljudi nosili stvari v košu. I ostali so košari...
V marcu 2008
Viničani so dobili prišvarka žabari i pužari. V Vinice je bilo nekada puno kalov i kaličkov. Tu je blago pilo. V vode i vuz vodo pa je bilo puno žab i pužov. I te životinje so stanari viniške Škrpele jako radi imeli na tanjiru... Za vse druge so tako Viničani ostali žabari i pužari.
Perudinčani so lulari. Jako radi so pušili lulo- i ostali so lulari. Pušili so skupa najrajši pa-bili so jako dosetljivi-so naredili lulo na 12 kanežev... Bilo jih je puno, pa so morali neki čakat na smeno.
Učakovčani so imeli čak tri prišvarke: bili so mateki, bagušari i škrinjari. Mateki so bili zato, ke je puno moških v selu imelo ime Mate. Bagušari so zato, ke so jako radi pušili. Škrinjari so Učakovčani zato, ke so jako radi imeli škrinjo. V škrinje so lahko sakojake važne stvari, s pokrovom se pa da tudi šklobat, kda si vesel, kda si na piru. V takove prilike so Učakovčani i pucali radi! A nosit težko škrinjo i pucat najempot ni lahko. Zgodilo se je, da si je ki prst priprl, pa so Učakovčani jako radi rekli: "Puška je vrag, a škrinja je za devet vragov!"
Sečani so klobasari. V Sečjem selu je neki v grmlje hitil dugo, tanko kašnatico. Drugi Sečan je to našel i mislil, da je kača... I šel je po palico i tukel z njo po kašnatice, da je žito iz nje prišlo van. On i sosed so bili jako veseli. Kakvo dobro delo smo naredili! Kuliko kačih jajčec! Kulike mlade kače bi tu bile... I tako so Sečani postali klobasari.
Ziljani so macolari. Kamen so tukli brez sega, z golimi rokami. Pa se je neki svetil, da bi bolj i brž to naredili z macolo. Tako je i bilo! Ziljani pa so ostali macolari.
Preločani so kotlari. Imeli so puno kotlov za žganje rakije. V sezone se je pušilo iza seh voglov i dišalo po rakije po celem selu. Valjda jim je bila to jako dobra pijača, pa i novce se je dalo za dobro rakijo dobit.
Pribanjčani s Hrvaške so kujari. Kokšo, ki je valila, so zamenjali s kujo. Veča je, pa ni gad, da se pod kujo piščnci ne bodo prej izlegli... A so ostali brez jajec i piščet, dobili pa so prišvark kujari...
Drenovec je krvavo selo. Bili so jako bojeviti i vavek jaditi. Pa so ljudem, ki so čez selo šli, malo "pete narezali"... Bolj je bilo obajt Drenovec... Drenovec je ostal v pamčenju ljudi krvavo selo.
Hrastovčani so coklari. Jako radi so nosili cokle. (Valjda so dobre cokle znali i sami naredit, ke je nekda bilo pri hiše malo dinarov.) Največpot v cokle obuti Hrastovčani so zato ostali coklari.
Seljani Podklanca so parizari. Selo je jako dugo, dugo ko Pariz- so divanili Podklančani- i si pridelali ta prišvark.
Lipljani so kostenjari... Za istino je njihovo selo pod kostenjevo šumo. Vavek so v jeseni nabrali dosti kostenja. Jeli so ga, a -bogme- i prodavali. Valjda so i župo, skuhano iz kostenja, jeli z vilicami... Ostali so kostenjari....
Seljani Sinjega vrha so košari. Tam je malo ravnega, pa so ljudi nosili stvari v košu. I ostali so košari...
V marcu 2008
Zapisal:
Mirko Bartolj
Mirko Bartolj
